1974-1987; 0.2 tm (2 škatli); arhivski popis

3. december in z njim že tradicionalni Ta veseli dan kulture, ki je z leti prerasel v množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje Prešernovega rojstnega dne, ki na najlepši način združuje željo ljudi po kulturi in njeno dostopnost.
Tudi v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici se pridružujemo temu dogodku in na ta dan organiziramo dan odprtih vrat z vodenim ogledom po nedavno odprti razstavi Šolstvo na severnem Primorskem v času Italije 1918-1943 ter predstavitvijo več kot 50-letne zgodovine institucionalnega zbiranja arhivskega gradiva na severnem Primorskem skupaj z ogledom arhivske stavbe.

Vljudno vabljeni na ogled in predstavitev vsako polno uro, in sicer ob 15., 16. in 17. uri v Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Trg E. Kardelja 3 (glavni vhod s strani parkirišča pred bivšo diskoteko Odeon oz. Marco polo).

Od 29. 9. 2023 je v vhodni avli Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici ob 100-letnici Gentilejeve šolske reforme na ogled razstava z naslovom Šolstvo na severnem Primorskem v času Italije 1918-1943. Dokumenti na šestih panojih obujajo spomin na težko obdobje primorske šole, ki jo je fašizem poitalijančil in naredil za glavno sredstvo raznarodovanja.

Ogled razstavnih panojev na povezavi solstvo_na_severnem_Primorskem_v_casu_Italije_1918-1943_web

1945-1947; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

1950-2010; 0.0 tm (1 mapa); prevzemni popis

1997-2011; 0.3 tm (3 škatle, 771 MB digitalizatov); prevzemni popis

1918-2008; 1.1 tm (11 škatel, 1 mapa); arhivski popis

1945-1948; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

Med pregledovanjem in sortiranjem gradiva, ki je bilo prevzeto iz Goriškega muzeja (PANG 1015) je bilo najdeno in v samostojen arhivski fond oblikovano tudi gradivo te zadruge. Predvideva se, da gre za gradivo, zbrano pri dr. Slavku Fornazariču (1888-1969), ki je bil zelo aktiven pri reševanju težav ljudi v zvezi z vojno škodo in bil nasploh velik borec za narodnostne pravice primorskih Slovencev.

Na podlagi Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih – ZVDAGA (Ur. l. RS 30/2006, 51/2014, čl. 39) ter Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS 66/2016) organiziramo

seminar za STROKOVNO USPOSABLJANJE uslužbencev, ki upravljajo z dokumentarnim gradivom

Seminar bo enodnevni in bo potekal v prostorih Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Trg E. Kardelja 3, pritličje (vhod s parkirišča za stavbo arhiva).

KDAJ: v torek, 24. oktobra 2023 od 9. do 14.30 ure

Seminar je v prvi vrsti namenjen uslužbencem, ki so na osnovi 39. člena ZVDAGA dolžni opraviti preizkus strokovne usposobljenosti pri pristojnem arhivu. Priporočamo ga tudi vodilnim in vodstvenim delavcem javnopravnih oseb, predstojnikom izpostav, enot, podružnic, ipd. Na seminarju bodo predavali uslužbenci Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici.

Udeleženci  bodo imeli po strokovnem usposabljanju možnost opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom. Pri določitvi datuma preizkusa bomo upoštevali želje prijavljenih kandidatov.

Program seminarja obsega seznanitev udeležencev z naslednjimi vsebinami:

– dokumentarno gradivo;
– dokumentarno gradivo, ki ima lastnosti arhivskega gradiva;
– namen varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva;
– dolžnostih javnopravnih oseb glede varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva;
– pravila pisarniškega poslovanja glede dokumentarnega gradiva;
– način urejanja dokumentarnega gradiva v tekoči in stalni zbirki;
– način varovanja dokumentarnega gradiva pred poškodbami, uničenjem in izgubo;
– roki hrambe dokumentarnega gradiva;
– način in postopek odbiranja arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva;
– varstvo tajnosti, zasebnosti in varstvo osebnih podatkov;
– način in postopek izročanja arhivskega gradiva arhivu;
– osnove s področja upravljanja z dokumentarnim gradivom v digitalni obliki.

PRIJAVE sprejemamo do vključno ponedeljka, 13. oktobra 2023

prijavnica v PDF formatu

na naslov: POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI, Trg Edvarda Kardelja 3, 5000 Nova Gorica ali na e-pošto: pa-ng@pa-ng.si.

Kotizacija za seminar je določena s sklepom Ministrstva za kulturo št. 625-1/2018-2 z dne 1. 3. 2018 in znaša 60€ na udeleženca. Plača se jo na podlagi izdanega računa po izvedenem seminarju.

Vsakemu udeležencu pripada gradivo za seminar, ki ga prejme v elektronski obliki.

Prijavi za seminar lahko priložite že tudi prijavo na preizkus.

Cena preizkusa strokovne usposobljenosti je določena s sklepom Ministrstva za kulturo RS št. 625-1/2018-2 z dne 1. 3. 2018 in znaša 50€ na udeleženca.

Na podlagi Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih – ZVDAGA (Ur. l. RS 30/2006, 51/2014, čl. 39) ter Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS 66/2016) organiziramo

seminar za DOPOLNJEVANJE IN OBNAVLJANJE ZNANJA uslužbencev, ki upravljajo z dokumentarnim gradivom

Seminar je namenjen uslužbencem javnopravnih oseb, ki upravljajo z dokumentarnim gradivom in so preizkus strokovne usposobljenosti že opravili. Pravilnik o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom namreč v 10. členu določa, da morajo uslužbenci pridobljeno strokovno znanje dopolnjevati in obnavljati, kar se preverja na vsake tri leta po opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti.

Seminar bo enodnevni in bo potekal v prostorih Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Trg E. Kardelja 3, pritličje (vhod s parkirišča za stavbo arhiva).

KDAJ: v četrtek, 26. oktobra 2023 od 9. do 13.30 ure

Program seminarja obsega predstavitev zakonodaje na področju dejavnosti arhivov. Poudarek bo na obveznostih javnopravnih oseb glede varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva, zlasti v zvezi z odbiranjem in pripravo arhivskega gradiva za izročitev arhivu. Veliko časa bo na razpolago za diskusijo. Predavali bodo uslužbenci Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Udeleženci seminarja lahko pošljejo vprašanja že vnaprej.

Udeleženci seminarja bodo prejeli potrdilo o dopolnjevanju in obnavljanju strokovnega znanja za delo z dokumentarnim gradivom.

PRIJAVE sprejemamo do vključno petka, 13. oktobra 2023.

prijavnica v PDF formatu

na naslov: POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI, Trg Edvarda Kardelja 3, 5000 Nova Gorica ali na e-pošto: pa-ng@pa-ng.si.

Kotizacija za seminar je določena s sklepom Ministrstva za kulturo RS št. 625-1/2018-2 z dne 1. 3. 2018 in znaša 60€ na udeleženca. Plača se jo na podlagi izdanega računa po izvedenem seminarju.

Vsakemu udeležencu pripada gradivo za seminar (PowerPoint predstavitev), ki ga prejme v elektronski obliki.

1949-1993; 0.1 tm (1 škatla, 1 mapa); arhivski popis

1891-1988; 0.2 tm (2 škatli); arhivski popis

Opekarne, v kateri so žgali opeko za obnovo v prvi svetovni vojni porušene Goriške sredi goriške ravnice z izjemo nekdanje poslovne stavbe na Erjavčevi 4, v kateri se nahaja Krajevna skupnost Nova Gorica, že dolgo ni več. Tudi sadovnjakov, vinogradov in polj, ki so nekoč obkrožali opekarno in nekdanje pokopališče v njeni neposredni soseščini, ne, saj je na njihovem mestu po drugi svetovni vojni zrasla Nova Gorica. Pa vendar je ta nekoliko skrivnostna stavba, tako imenovana “frnaža”, nekdanja opekarna (izraz izvira iz italijanske besede za opekarno fornace) neizbrisljivo prisotna v spominih ljudi, ki so živeli v njej, ob njej in z njo. Premalo zapisanih spominov se je ohranilo na živahno raznovrstnost in pisanost žuborenje tega “mesta v malem”. Starejših, ki bi se imeli česa spominjati in bi svoje spomine z veseljem delili, je žal vse manj, mlajših, ki premalo vedo o preteklosti svojega mesta, pa vse več. Med prebivalci Nove Gorice o frnaži kot ustno izročilo krožijo različne zgodbe, z arhivskimi dokumenti pa njena zgodovina še ni bila osvetljena.

Zato smo si v naši ustanovi ob 70. obletnici Nove Gorice želeli pokukati v skrivnostne nedrji stare opekarne. Če rečemo “stare”, je to seveda pogled na stavbo iz današnjega časa, saj je bila zgrajena leta 1922 in torej v letih po drugi svetovni vojni pravzaprav še zelo mlada, po drugi strani pa je v odnosu do vseh novih poslopij, ki so od leta 1948 dalje zrasla okoli nje in nenazadnje tudi na njenem mestu, seveda dejansko stara.

Naslov razstave “Frnaža” – mesto v malem ponazarja vso pisanost dejavnosti, ki so se odvijala v njej od trenutka, ko so se začela pripravljalna dela za gradnjo Nove Gorice, pa vse do sredine 60-ih let, ko jo je rastoče mesto dokončno zradiralo s svoje površine. Bila je nekakšen inkubator Nove Gorice, v katerem so različna podjetja, obrtne delavnice, trgovine, kulturne in izobraževalne ustanove, pa tudi stanovalci čakali, da je dozorel čas in so se zgradile stavbe, ki so jih potrebovali, da so lahko zapustili zasilno nastanitev v frnaži.

V prvih letih so v njej živeli brigadirji, ki so gradili mesto. Frnaža je bila zato preurejena v spalnice, prostore za preživljanje prostega časa, kuhinjo in jedilnico, razna skladišča, v njej sta bili pekarna in ambulanta. V nekdanji poslovni stavbi je imelo svoje prostore vodstvo gradbišča (gradilišča) Nove Gorice. V frnaži so se zbirali naborniki in mladina za predvojaško vzgojo. Ko so brigadirji odšli, so se “vselile” različne trgovine, obrtne delavnice, podjetja ter društva in organizacije, okoliški kmetje so dobili tržnico, prvi prebivalci Nove Gorice pa tudi bolj ali manj začasna stanovanja. Nedvomno je bila opuščena opekarna v tistem času zelo pomembna, saj je bila edina, ki je pod svojo streho lahko sprejela vse, ki so jo nujno potrebovali. Drugih primernih prostorov, ki bi lahko služili v te namene v prvih povojnih letih na tem prostoru namreč ni bilo.

Arhivsko gradivo iz fondov in zbirk Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici ter gradivo iz fotografskih zbirk Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in zasebnih zbirk dopolnjujejo časopisni članki in spominski zapisi ljudi, ki so v frnaži živeli, delali ali bili tako ali drugače povezani z njo in so nam prijazno zaupali svoje zgodbe.

Za ogled razstavnih panojev, kliknite na spodnjo sliko.

1968-2019; 0.9 tm (9 škatel, 1 mapa); arhivski popis

1911-1968; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

1951-2019; 3.9 tm (39 škatel, 1 mapa); arhivski popis

1986-1996; 0.1 tm (3 kartotečne škatle); prevzemni seznam

1950-1953; 0.1 tm (1 arhivska škatla); prevzemni seznam

spomenica Ivanu Robu št. 212386, izdana v Beogradu, 29. 11. 1950/ Tovariš, revija je v nadaljevanjih objavljala delo Ivana Roba Deseti brat (oktober 1952 – maj 1953)/ reprodukcije fotografij Ivana Roba (originali so izgubljeni)/ fotokopije dokumentov, pisem, dopisnic, časopisnih člankov (nekateri originali so v NUK-u)

1935-1943; 0.3 tm (3 arhivske škatle); arhivski popis

Stecchina Giovanni, odvetnik: rojen 1886 v Moši (Mossa), umrl 1972 v Gorici.
Na volitvah leta 1921 in 1924 se pojavlja kot kandidat na listi italijanske republikanske stranke. Odvetniško pisarno je imel v Gorici vsaj že leta 1923 (ulica Morelli). Kot odvetnik je zastopal tudi razne slovenske stranke. Leta 1927 je kot državni tožilec nastopil v kazenski zadevi proti petim mladeničem iz Vrtojbe in jim v zagovoru uspel zmanjšati kazen. Po drugi vojni je bil občinski predsednik občine Gorica 8. 9. 1945 – 12. 11. 1948.
Odvetniško pisarno v Tolminu je imel vsaj od leta 1936 do 1943 (sedež v ulici Via Nazario Sauro in pozneje Via Alessandro Volta). Uslužbenka v pisarni je bila Marija Kenda. Leta 1940 je bil njegov substitut Giuseppe Munih. V kar nekaj pravdnih zadevah je nastopal kot zagovornik nasprotnih strank odvetnika Alojza Vogriča.

Viri:
– internetna stran Wikiwand/Discussione.Gorizia
– Milica Kacin Wohinz, Parlamentarne volitve in politične razmere v Julijski krajini 1921-1924, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja št. 1-2/1965, str. 32
– časopisni viri (Mali list, 17. 10. 1924; edinost, 25. 10. 1927)
– dokumenti odvetnika Giovannija Stecchina

1930-1945; 1.9 tm (19 arhivskih škatel); arhivski popis

Alojz Vogrič, odvetnik, roj. 27. 4. 1902 na Slapu ob Idrijci, oče Andrej, mati Katarina roj. Šavli, umrl 1. 2. 1987 v ZDA.
Obiskoval osnovno šolo na Slapu ob Idrijci, gimnazijo v Gorici, študiral pravo v Bologni.
Odvetniško pisarno v Tolminu je odprl leta 1930 (Via Vittorio Veneto 7, hiša v lasti Obleščak Tereze; naslov na pisemski ovojnici in PANG 1, t.e. 124) in je od leta 1936 tudi stanoval v Tolminu. Z italijanskimi oblastmi je imel korekten odnos, bil pa je pod stalnim nadzorom. Januarja 1931 je bil zaslišan na karabinjerski postaji v Tolminu zaradi anonimne prijave.
Do kapitulacije Italije se ni ukvarjal s politiko. Tedaj pa so se nanj obrnili organizatorji primorskega domobranstva. Enota VOS je leta 1944 zaplenila družinsko premoženje na Slapu ob Idrijci (bili so tudi lastniki velikega valjčnega mlina). Marca 1944 se je vsa družina preselila v Tolmin v hišo Alojza Vogriča. VOS pa jim je tudi tu zaplenila premoženje. V tem času je opravljal funkcijo slovenskega notarja, prizadeval si je za slovensko poslovanje v upravi in pravosodju. Sredi leta 1944 je bil imenovan za referenta za slovenske zadeve v goriški prefekturi za občinsko upravo, šolstvo in prosveto. Konec leta 1944 je postal član in odposlanec za Goriško v Narodnem odboru za Slovenijo v Ljubljani.
Po končani vojni je kot begunec najprej živel v Rimu, kjer je vršil odvetniške posle za begunce in jim pomagal na različne načine. Leta 1950 se preselil v ZDA.
Med vojno (vsaj leta 1943) je nadomeščal odvetnika Ludvika Nanuta, ki je bil interniran. (dopisnica med splošnimi spisi Vogričeve pisarne).
Kot odvetnik v Tolminu je poleg tekočih zadev fizičnih oseb (dediščine, pravde) reševal mnoge zadeve povezane s posledicami gospodarske krize in propadom slovenskih kmečkih gospodarstev, združenj in denarnih zavodov.
Arhiv njegove odvetniške pisarne se je ohranil v dokaj razsutem stanju.

Viri:
– Primorski slovenski biografski leksikon, str. 249-250
– internetna stran Primorci.si, spletni biografski leksikon znanih Primork in Primorcev
– dokumenti odvetnika Alojza Vogriča

1820-2012; 0.9 tm (9 arhivskih škatel); arhivski popis

1915-2009; 0.2 tm (2 arhivski škatli); arhivski popis

1986-1996; 0.1 tm (1 škatla); prevzemni seznam

1975-1991; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

2003-2019; 1.2 tm (12 škatel); prevzemni seznam

1977-2019; 0.2 tm (5 registratorjev); prevzemni seznam

kronika društva 1977-2019;

1947-1951; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

1979-1994; 13.6 tm (135 škatel, 2 knjigi); arhivski popis

1954-2011; 4.3 tm (43 škatel); prevzemni seznam

?-?; 0.0 tm (38 fotografij); arhivski popis

V Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici smo v četrtek, 22. septembra 2022, slovesno praznovali 50. obletnico ustanovitve pokrajinskega arhiva kot samostojnega zavoda. Slavnostni govornik na prireditvi je bil državni sekretar Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, mag. Marko Rusjan, ki je uradno odprl prenovljene prostore v pritličju. Uporabnikom arhivskega gradiva je tako namenjena nova čitalnica, učne ure in razna predavanja pa se bodo odslej odvijali v prostornejši predavalnici. Poleg državnega sekretarja, ki je poudaril pomen zbiranja in ohranjanja arhivskega gradiva ter izpostavil problematiko širitve arhivskih skladiščnih prostorov v prihodnosti, je nekaj besed spregovoril tudi župan Mestne občine Nova Gorica dr. Klemen Miklavič. Osvetlil je vlogo Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki, četudi zbira in ohranja arhivsko gradivo treh upravnih enot: ajdovske, tolminske in novogoriške, vendarle deluje kot vezni člen celotnega severnoprimorskega kulturnega prostora ter tako daje poseben pečat mestu. Dolgoletni direktor pokrajinskega arhiva, mag. Drago Trpin, je orisal prostorsko problematiko arhiva, ki se je začela nakazovati že leta 2000, ter njeno reševanje z odkupom treh etaž v stavbi pokrajinskega arhiva. Arhivistka Aleksandra Pavšič Milost je predstavila zbornik z naslovom Naših 50 let, ki je izšel ob okroglem jubileju, ter v pisani obliki dopolnil istoimensko razstavo arhivistke Ivanke Uršič, ki je do nadaljnjega na ogled v prostorih arhiva. Zbornik in razstava se sprehodita skozi zgodovino ohranjanja arhivske dediščine na območju severne Primorske, od skromnih začetkov v kletnih prostorih novogoriške občinske stavbe do izgradnje novega arhiva pa do današnjih dni, ko je v ospredju predvsem prehod k sodobnemu načinu poslovanja v dobi digitalizacije, predstavi pa tudi strokovno delo arhivistov, njihovo sodelovanje z ustvarjalci arhivskega gradiva na terenu ter kulturni utrip in družabno življenje v arhivu. Kulturni program je obogatilo petje Mešanega pevskega zbora Nova Gorica pod vodstvom zborovodje Bogdana Breclja ter recital Zorzutove pesmi Gubanca v Trbilju dolgoletnega arhivista Jurija Rose. Direktorica arhiva, dr. Tanja Martelanc, je povedala, da v senci praznovanja 50. obletnice ustanovitve pokrajinskega arhiva v arhivu letos obeležujemo tudi 35. obletnico izgradnje arhivske stavbe, delo goriškega arhitekta Ronija Nemca, ki je vse do danes še vedno edina stavba v Sloveniji namensko grajena za arhivsko dejavnost. Izrazila pa je upanje, da se bo to kmalu spremenilo. Prijetno druženje se je nadaljevalo z ogledom priložnostne razstave in manjšo pogostitvijo.

Razstava »Naših 50 let« bo še nekaj časa na ogled v arhivskih prostorih. Vljudno vabljeni!

1852-1972; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

1917-1990; 0.2 tm (2 škatli); arhivski popis

1990-2016; 0.0 tm (65 GB digitalizatov, 1 mapa fotokopij); prevzemni seznam

Slavnostna prireditev ob praznovanju 50-letnice ustanovitve Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici

Razstava z naslovom »Naših 50 let« : 50 let od ustanovitve arhiva kot samostojnega javnega zavoda

Letos praznuje Pokrajinski arhiv v Novi Gorici svojo jubilejno 50-letnico ustanovitve. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici je začel delovati 1. januarja 1972, ustanovljen je bil z odločbo Skupščine občine Nova Gorica že 25. novembra 1971.

Ob tej priložnosti smo pripravili razstavo z naslovom »Naših 50 let«.

Razstava na 21 panojih prikazuje arhivske aktivnosti že od prvih povojnih prizadevanj do ustanovitve samostojnega javnega zavoda. Sledi prikaz rasti in razvoja arhiva. Razstavljeni dokumenti in fotografije prikazujejo ključna, pomembna in zanimiva dogajanja:

• od imenovanja referenta za arhive in kulturne vrednosti pri Okrajnem izvršnem narodnoosvobodilnem odboru za Goriško, ki je začel z delom maja 1945 do imenovanja upravnika Okrajnega muzeja in arhiva leta 1952 ter do ustanovitve oddelka za varstvo arhivskega gradiva pri Skupščini občine Nova Gorica, ki je v letih 1966 do 1972 skupaj z Arhivom Slovenije iz Ljubljane izvajal arhivsko službo na severnem Primorskem;
• o ustanovitvi Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, sprva imenovan Primorski arhiv v Novi Gorici;
• o prostorih in reševanju prostorske stiske;
• o katastrofalni poplavi oktobra leta 1983 in reševanju poplavljenega gradiva;
• o odločitvi za gradnjo nove, namenske stavbe za arhiv;
• o slovesnosti ob odprtju nove stavbe in selitvi v nove prostore;
• o prizadevanju za pridobitev dodatnih prostorov v stavbi na istem naslovu;
• o informatizaciji v arhivu;
• o strokovnem delu, ki je očem javnosti malo poznano in obsega sodelovanje z ustvarjalci arhivskega gradiva, pridobivanju javnega in zasebnega arhivskega gradiva, strokovni obdelavi in popisovanju arhivskega gradiva, evidentiranju, mikrofilmanju in digitalizaciji arhivskega gradiva; restavriranju in konservaciji arhivskega gradiva;
• o uporabi arhivskega gradiva za raziskovalne in upravno-pravne namene, ki se je povečala s selitvijo v novo stavbo, zlasti pa po ustanovitvi lastne države Republike Slovenije;
• o razstavni in publicistični dejavnosti;
• o izobraževalni in pedagoški dejavnosti;
• o medarhivskem sodelovanju: sodelovanju v raznih komisijah oz. projektnih skupinah izven arhiva;
• o sodelovanju z drugimi ustanovami in društvi;
• o priznanjih in zahvalah ter družabnem življenju zaposlenih v arhivu;

Z razstavo smo želeli predstaviti delo arhiva in se spomniti vseh zaposlenih, zlasti vodilnih delavcev od prvega vršilca dolžnosti direktorja Primorskega arhiva v Novi Gorici Stanislava Murovca, Ljudmile Bezlaj Krevel, Magdalene Čehovin, Matjaža Groblerja do mag. Draga Trpina, ki so vsak v svojem obdobju zaznamovali delo arhiva. Omeniti moramo tudi Ludvika Zorzuta, ki je v letih 1945-1947 vodil referat za arhive in kulturno dediščino in tako postavil temelje muzejsko-arhivske službe na tem delu Primorske. Arhivskim delavcem je ob obisku v Beneški Sloveniji leta 1972 posvetil sledeči verz: »Slovenski smo mi arhivarji, čuvarji, smo mi zgodovine pravični pismarji.«

Avtorji razstave: Ivanka Uršič in zaposleni v PANG

Oblikovanje razstavnih panojev: Erik Pregelj

Razstavne panoje si lahko ogledate s klikom na spodnjo sliko.

1965-1975; 0.7 tm (7 škatel); arhivski popis

1961-2008; 1.2 tm (10 škatel); arhivski popis

1912-2017; 0.1 tm (1 škatla); prevzemni seznam

1983-2006; 0.6 tm (6 škatel); arhivski popis

1905-2022; 2.3 tm (23 škatel, 1 mapa); arhivski popis

1945-1994; 1.5 tm (15 škatel); arhivski popis

1952-1965; 0.9 tm (9 škatel); arhivski popis

1953-1954; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

1947-1983; 0.3 tm (3 škatle); prevzemni seznam

Od ponedeljka, 28. junija 2021, je v avli Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici na ogled razstava ob 30. obletnici osamosvojitve, ki jo je pripravila arhivska svetovalka Metka Nusdorfer Vuksanović na podlagi fotografskega gradiva, objav in pričevanj ljudi, ki jih je zaznamovalo dogajanje v Rožni Dolini 28. junija 1991.

Razstavne panoje si lahko ogledate s klikom na spodnjo sliko.

Video povezava: Spopad za mejni prehod Rožna Dolina – Vojna za Slovenijo l. 1991 (vir: oddaja Tednik, 2008)

1991-2000; 0.7 tm (11 fasciklov, 1 knjiga); prevzemni seznam

1890-1987; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

1994-2010; 0.0 tm (okvirno: 1800 velikih in 1900 malih beta kaset, 6 beta cam, 79 DVD cam, 55 U-Matic); brez pripomočka

1960-1978; 0.0 tm (1 mapa); arhivski popis

Razstava na hudomušen način predstavlja izbor dokumentov, ki so bili najdeni v gradivu fondov in zbirk Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Obiskovalci razstave lahko med drugim izvejo, kdaj je napovedan konec sveta, koliko uradnih dokumentov je odpihnila vipavska burja, kdo bi moral vstati od mrtvih, prebrali pa bodo lahko tudi skrivno ljubezensko sporočilo.

Razstava je bila pripravljena v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine 2019.

razstavni panoji

1897-2019; 1.5 tm (15 škatel); arhivski popis

1966-1994; 0.1 tm (1 škatla); prevzemni seznam

1958(?)-1968(?); 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

1977-1980; 0.0 tm (1 mapa); arhivski popis

1972(?)-1983(?); 0.2 tm (2 škatli); arhivski popis

1993-2020; 0.7 tm (6 škatel, 1 album); prevzemni seznam

razstavni panoji

Povezava do razstavnih panojev

1963-2019; 1.0 tm (10 škatel, 49 map, 5 razstavnih katalogov, 3 plakati); prevzemni seznam

1910-1912(?); 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

1960-1982; 0.0 tm (1 mapa); prevzemni seznam

poročila o delu 1970-1976/ zapisniki sej 1970/ spisi 1973-1978, 1982/ razvitje prapora in postavitev spominskega obeležja Vojkovemu vodu na nanoški cesti 1980/ priznavalnine in podpore udeležencem NOV in njihovim svojcem 1960-1979, s. d./ seznami borcev, žrtev, interniranih … in razni podatki o obdobju NOV s. d./ računi 1976-1977/

1891-1988; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

osebni dokumenti dr. Marije Jamšek: premoženjsko-pravne zadeve, izkaznice, osebni dokumenti sestre Darinke Jamšek, por. Hrobat, korespondenca, fotografije 1981-1988/ dokumentacija o lastništvu lekarne Vipava 1932-1986/

1987-2020; 0.1 tm (1 škatla, 1 mapa); arhivski popis

1925-2007; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

dopisi 1993-1999/ vabila, zloženke 1975-2007/ plakati 1991-1992/ publikacije/ tiski 1925-2007/ fotografije, diapozitivi/ VHS kaseta

1968(?)-1982(?); 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

Pravilnik organizacije slovenskih tabornikov v Italiji – Rod Modrega vala Trst-Gorica 1974/ Gradivo za seminar 1974/ Vzorec potrdila za prvi taborniški izpit, s. d./ Razni zapisi in beležke, s. d./ Zgodovina Rodu Modrega vala – osnovni podatki, s. d./ Modri val – glasilo slovenske taborniške organizacije v Italiji 1968-1982/ Aldo Rupel: Tržaško-goriška transverzala RMV, s. d./

1990-1993; 0.1 tm (1 škatla); arhivski popis

Dokumentacija o ustanovitvi in registraciji 1990/ Pravila 1990/ Pristopne izjave 1990/ Vprašalniki za člane 1990/ Evidenca članstva, s. d./ Zapisniki in gradivo sej 1990-1991/ Beležke s sestankov 1990-1991/ Zapisi stališč in mnenj a gradnji avtoceste po Vipavski dolini 1990-1992/ Dokumentacija o udeležbi na seji upravnega odbora Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji in na posvetovanju Gozd in varstvo okolja v Sloveniji 1990-1991/ Dopisi in ostali spisi 1990-1991, 1993/ Besedila za objavo v časopisih 1990/ Delovodnik 1990-1991/ Pečatnik

1972(?)-1981(?); 0.0 tm (1 mapa); arhivski popis

Predlog poslovnika za delo skupščine strelske zveze, s. d./ Navodilo o čuvanju in rokovanju s strelnim orožjem in strelivom 1972/ Zapisnik skupščine 1980/ Dokumentacija sej izvršnega odbora 1976, 1977, 1980/ Zapisnik komisije za sestavo sklepov za delo v mandatni dobi 1980-1982, 1980/ Dokumentacija o tekmovanjih 1974-1981/ Koledarji strelskih tekmovanj za leta 1972, 1976-1978, 1980 in 1981/ Razni spisi 1974, 1978, 1979/

1941-2020; 0.3 tm (3 škatle); prevzemni seznam

osebni dokumenti 1990/ gradivo o društvenem in političnem delovanju 1985-2013/ članki in prispevki 1981-2020/ vabila 1999-2004/ časopisni članki 1998-2008/ fotokopije 2002-2005/ razno s. d./ fotografije 1929-1956

1921-1926; 0.05 tm (2 knjigi); arhivski popis

Občina Bate, do leta 1899 poimenovana Banjšice sv. Lovrenca, je začela poslovati leta 1849. Obsegala je k.o. Banjšice sv. Lovrenca.
Leta 1928 je bila Občina Bate (Comune di Battaglia della Bansizza) združena v Občino Grgar

občinski razglasi (1. 5. 1921 – 26.11.1922 in 31.12.1922 – 5.12.1926)/

slovenski, italijanski (do 10. 10. 1926 slovenski, od 10. 10. 1926 dalje dvojezični)

4. decembra 2019 poteka v Novi Gorici Kulturni bazar

Osrednje dogajanje bo v SNG Nova Gorica, ki je izvršni producent Kulturnega bazarja v regiji, del programa pa bo potekal v drugih zanimivih kulturnih prizoriščih po mestu in okolici.
Arhivi se bomo imeli možnost predstaviti v stavbi Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, kjer bo od 14.00 do 14.45 ure predstavitev arhiva v treh korakih:

• Arhivi, zakladnice spomina: predstavitev arhivske dejavnosti;
• Začetki gradnje Nove Gorice;
• Jaz, koprski notar: predstavitev različnih pisav, pisnih podlag ipd.

• 15.00–16.00 ure
  Kako uprizoriti pravljico, predstavitvena delavnica
  Izvajalka: Tjaša Črnigoj, samozaposlena v kulturi, režiserka in producentka
•  16.15–17.00 ure
  Igriva arhitektura, poučna arhitekturna delavnica
  Izvajalec: Center arhitekture Slovenije in ostale ustanove področja

3. december in z njim že tradicionalni Ta veseli dan kulture, ki je z leti prerasel v množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje Prešernovega rojstnega dne, ki na najlepši način združuje željo ljudi po kulturi in njeno dostopnost.
Tudi v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici se pridružujemo temu dogodku in na ta dan organiziramo dan odprtih vrat z vodenim ogledom po nedavno odprti razstavi Šolstvo na severnem Primorskem v času Italije 1918-1943 ter predstavitvijo več kot 50-letne zgodovine institucionalnega zbiranja arhivskega gradiva na severnem Primorskem skupaj z ogledom arhivske stavbe.

Vljudno vabljeni na ogled in predstavitev vsako polno uro, in sicer ob 15., 16. in 17. uri v Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Trg E. Kardelja 3 (glavni vhod s strani parkirišča pred bivšo diskoteko Odeon oz. Marco polo).

1901-1987; 0.2 tm (2 škatli); prevzemni seznam

1901-1960; 0.1 tm (1 škatla); prevzemni seznam

1913-1984; 0.01 tm (1 mapa); prevzemni seznam

1896-2000; 0.3 tm (3 škatle); prevzemni seznam