Gradivo se uporablja za znanstveno-raziskovalne in splošne kulturne namene ter za upravno-pravne potrebe občanov.
Neposredna uporaba arhivskega gradiva je možna samo v arhivski čitalnici. Ta je namenjena predvsem strankam, ki pregledujejo dokumente za različne študije in raziskave. Uporabniki arhivskega gradiva so dolžni spoštovati čitalniški red. Arhivski strokovni delavec svetuje uporabniku, v katerih fondih naj išče želene podatke.

Uporabniku so na voljo tudi:

Uporabnik izpolni prijavo z osnovnimi podatki in namenom uporabe. Najpozneje v treh dneh mu arhiv pripravi gradivo. Hkrati ima lahko v uporabi le toliko gradiva, da ga lahko pristojni strokovni delavec nadzoruje. Pri delu z gradivom mora upoštevati navodila za ravnanje z njim.

Dovoljeno je izpisovanje, prepisovanje iz gradiva, fotokopiranje in fotografiranje gradiva. Fotokopirati ni dovoljeno:

• kompletnih fondov ali zbirk oziroma njenih delov
• zemljevidov in načrtov, večjih od formata A3
• načrtov iz paus papirja
• rokopisnih knjig, listin in dokumentov z vtisnjenim voščenim pečatom
• fotografij in razglednic
• arhivskih popisov in inventarjev.

Dovoljeno pa je mikrofilmanje ali fotografiranje tega gradiva. Izposoja arhivskega gradiva je možna le izjemoma za razstave na osnovi pogodbe med arhivom in izposojevalcem.

Gradivo, ki bi bilo ob uporabi izpostavljeno poškodbam, je posneto na mikrofilmih in ga uporabnik lahko pregleduje na mikročitalcu. Možna je tudi uporaba literature v priročni knjižnici.

Strokovna knjižnica in mikročitalec

Raziskovalci v čitalnici

Strankam, ki potrebujejo dokumente za upravno-pravne namene, arhiv sam poišče dokumente oz. podatke ter na njihovi podlagi izda overjene prepise, kopije ali izpise iz dokumentov najpozneje v petnajstih dneh od prejema pisne vloge.